-
1 deliver
[di'livə]1) (to give or hand over (something) to the person for whom it is intended: The postman delivers letters.) dostaviti2) (to give: He delivered a long speech.) imeti (govor)3) (to assist (a woman) at the birth of (a child): The doctor delivered the twins safely.) pomagati (pri porodu)•- delivery* * *[dilívə]transitive verb(from, of) rešiti, osvoboditi, razbremeniti; roditi; izročiti, dostaviti, poslati; (udarec) zadati; opustiti; izvreči; (govor) imeti; (pri porodu) pomagatito deliver o.s. of a duty — opraviti dolžnostto deliver o.s. up — vdati sestand and deliver! — denar ali življenje!figuratively to deliver the goods — izpolniti obveznost -
2 engagement
noun the engagement of three new assistants; When shall we announce our engagement?; Have you any engagements tomorrow?; a naval engagement (= battle); ( also adjective) an engagement ring.) zaposlitev; zaroka; obveznost; spopad; zaročen* * *[ingéidžmənt]noundelo, zaposlitev; obveznost, dolžnost; obljuba; zaroka; boj, spopad; najetje, angažma -
3 obligation
[obli'ɡeiʃən]noun (a promise or duty: You are under no obligation to buy this.) obveznost* * *[ɔbligéišən]nounobveza, zaveza, obveznost, dolžnost, obligacijaeconomy zadolžnica, obveznica; economy joint obligation — skupna obveznostto be under an obligation to s.o. — biti komu obvezanto put s.o. under an obligation — obvezati koga
См. также в других словарях:
obvéznost — i ž (ẹ) 1. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to je njihova moralna obveznost dolžnost / delovna obveznost dnevno ali tedensko število… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpolníti — in izpólniti im tudi spolníti in spólniti im [u̯n] dov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: on zmeraj obljublja, pa nikoli nič ne izpolni / svoje grožnje ni izpolnil; izpolniti besedo, obljubo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpolnítven — tudi spolnítven a o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolžníški — a o [u̯ž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolžnike: vpisati v dolžniško knjigo; izpolniti dolžniško obveznost ♦ jur. dolžniško razmerje obveznostno razmerje dolžnika do upnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvéza — e ž (ẹ̑) 1. kos tkanine, ki se namesti na rano ali okrog poškodovanega dela telesa: obveza se je razrahljala; na roki ima obvezo; sneli so mu obvezo z oči; za obvezo je porabila kos rjuhe, robec / oviti obvezo okrog komolca povoj 2. kar se po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
